Na začetku sem bil malo negotov vpričo tolikih Filipincev, ki so tekali naokrog in poizkušali urediti vse stvari, ki jih je bilo še treba urediti. Ampak, ko se je začel program je bilo pa super. Tudi organizacija, ki mi je najprej delovala kaotično, je bila zelo dobro izpeljana. Všeč so mi bili govorci in sama tema programa, ter njihova preprosta predstavitev tematike. Šlo se je o veri in tako govorci kot pričevalci so lepo predstavili, kaj nam vera lahko naredi v življenju, če se bomo le trudili prosili in zanjo. Tudi delavnice so mi bile všeč, edino kar je meni osebno manjkalo so bili mogoče kakšni pogovori v skupinah.
Največji pečat so mi zapustila sama slavljenja. Lahko bi sicer rekel da je bila to nekakšna skupinska evforija, nabitje s čustvi, a ne. Kar sem čutil je bila sreča in mir ter nekakšna povezanost z vsemi ljudmi, ki so sodelovali zraven in to vsak dan bolj. Čaščenje najsvetejšega je bilo v soboto izredno lepo izvedeno (najsvetejše, obdano s tančico, ki se je vlekla po dolžini dvorane kot Jezusovo oblačilo, Jezusova prigoda s krvavečo ženo). Sam sem zelo potreboval to duhovno spodbudo, ki sem jo tu prejel. Vsa pohvala organizatorjem. Dunajski škof je car.
OK, ozvočenje ni bilo najboljše (glasno) a če si se poizkušal koncentrirati na Boga to niti ni važno.
.jpg)