Liturgično proučevanje Sv. pisma

Liturgično proučevanje Sv. pisma

Zbrali smo se na vikendu z nedeljo Sv. Trojice. Praznik Sv. Trojice lahko ljudi navdaja s prepričanjem, da je Boga nemogoče spoznati in zaobjeti in je zato nesmiselno, da bi se poglabljati v Njegova sporočila. A skupino, ki se je zbrala z vseh koncev Slovenije, je pritegnil preprost način branja in razmišljanja svetopisemskih odlomkov.

Pod vodstvom brata Jarota Kneževića in Zakoncev za Kristusa smo se povezali udeleženci programa Živi in deli Kristusa. Program Živi in deli Kristusa hoče poživiti oznanjevalno dejavnost v slovenskih župnijah. V času, ko je duhovnikov vse manj, naj bi vsak kristjan v svojem okolju naredil vse, da bi utrdil svojo vero – to je spoznal in živel Kristusa – ter potem resnice te vere širil v okolju, kjer živi. To pomeni deliti Kristusa v svoji družini, svojim sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem…

Program Živi in deli Kristusa se naslanja na štiri stebre, ki gradijo osebno in predvsem občestveno vero:

  1. Živeti čisto – program, ki spodbuja najbolj mlade, da se odločajo za življenje v čistosti.

  2. Živeti življenje – program obrambe življenja v vseh okoliščinah

  3. Živeti polno – program podpore ubogim

  4. Živeti Besedo – program liturgičnega proučevanja Sv. Pisma

Naš vikend smo začeli z nagovorom brata Jarota, ki nas je povabil, naj se prepustimo lepoti božje Besede. Kot skupnost, kot občestvo smo se spoštljivo podali na znano pot, a tokrat na še neznan način. V duhovnem varstvu bratov frančiškanov ter sester klaris smo zaslišali odmeve božjih glasov v sebi in okoli nas.

Z metodo postavljanja vprašanj ob izbranih odlomkih, iskanja ključnih misli, ki povezujejo besedila, smo razmišljali ob postavljenih nedeljskih branjih. Branja, ki jih sicer poslušamo ob nedeljah in se nam zdijo znana in domača, so se nam razkrila v novih globinah.

»Prej so bile to samo besede in lepe misli, zdaj čutim kot da mi Sveti Duh polaga božje sporočilo v srce. Na ta način je božja Beseda res polna Duha in prodira v globino,« so bile besede ene od udeleženk, ki so povzemale občutja vseh.

V nadaljevanju smo najprej skupaj skozi delavnico preizkušali metodo, kasneje pa jo v manjših skupinah poskušali še sami aktivno uporabiti.

V nedeljo so udeleženci sami po tej metodi vodili pripravo na nedeljsko besedno bogoslužje. Sv maša, ki jo je daroval brat Jaro, je bila potem sad našega skupnega truda in ko nas je bolj kot navadno približala Bogu v besedi, smo močneje doživeli tudi evharistično daritev.

Na tem vikendu so se združila številna lepa doživetja, ki so bila vsako zase kot dragocen biser:

  • občutek, da smo bratje in sestre v Kristusu,
  • kulturna in naravna lepota samostana v Nazarjih,
  • nočni molitveni obisk pri sestrah klarisah,
  • izjemno gostoljubje mladih bratov frančiškanov,
  • petje hvalnic in večernic,
  • zvoki kitare, ki so obudili mnoge znane in manj znane pesmi in napeve
  • adoracija pred Najsvetejšim
  • zakrament sprave

Pogoste so izkušnje ob takšnih duhovnih poglobitvah, da bi radi kot učenci na gori Tabor kar tam postavili šotore. A treba se je vrniti v dolino, vrniti v vsakdanje boje in preizkušnje. Razlika je bila tokrat v tem, da smo s seboj nesli orodje, ki ga lahko uporabimo v vsakdanjem življenju kot preprost način vzpostavljanja in ohranjanja božje bližine preko Njegove Besede. O da bi bili lahko tudi vsi drugi kristjani ali iskalci resnice tega deležni! 

Karmen Pečarič