Od 25. do 27. marca smo imeli duhovni vikend z naslovom »Seminar krščanskega življenja«.
Po začetnem spoznavanju smo se lotili resnega dela. Vedno znova me preseneti, ko spoznavam ljudi iz različnih koncev Slovenije ali pa celo take, ki so se vrnili v domovino po dolgoletnem bivanju v tujini. Vsak ima svojo življenjsko pot in svojo posebno pot vere. Ugotavljam, da je vseeno, od kje si in kaj si, da nas Bog kliče vsakega posebej in združuje k istemu cilju.
Tokrat sem užival v pogovorih, ki smo jih imeli po vsakem predavanju. Zmanjkovalo nam je časa, ker je ostalo še toliko stvari, ki smo jih želeli drug drugemu povedati. Vedno je bila osrednja tema pogovora Bog in zanimivo, nikoli ni zmanjkalo »štrene«, ni bilo ponavljanja istih tem, ni bilo naveličanosti. Običajno smo vedno možje preganjali žene, naj nehajo z debato, da bomo lahko nadaljevali program – no, tokrat je bilo obratno.
Zares je prijeten občutek, ko lahko z drugimi deliš svojo izkušnjo vere, se pogovarjaš o težavah, na katere naletiš in kako jih premaguješ. Obenem pa je pogovor priložnost, da drug drugega bogatimo s svojimi izkušnjami, ki nam lahko v nadaljnjem življenju pridejo prav.
Človeška prizadevanja je dopolnila še božja milost v zakramentu svete spovedi, ki tako blagodejno vpliva na človeško dušo. Se mi zdi, da kar prevečkrat pozabimo ali pa se ne zavedamo, kako pomemben in potreben zakrament nam je dal Jezus.
Lahko zaključim z mislijo, da kljub postnemu času lahko na ta način kristjan ostane vesel ne glede, da se v tem obdobju spominjamo Jezusovega trpljenja. Učinkovit način, da lažje razumemo, da je Velika noč praznik Gospodovega vstajenja – torej razlog za veselje.
Nekaj odmevov:
Vse pohvale organizatorjem seminarja. Zahvaljujem se Vam za čudovita predavanja in doživeto druženje. Izkušnje, ki sva jih prejela ne bova pozabila. Želim Vam še veliko takšnih seminarjev in upam, da Vam bo Bog poplačal tisočero.
Večkrat bi si morala vzeti čas za Jezusa. Tono riža se ne da naenkrat pojesti, enako je pri veri. To je stavek, ki mi zveni v ušesih. Z zmernostjo najprej in pogum. Slovenci imamo premalo poguma, da bi si priznali kako pomemben del je Jezus v našem srcu. Vse dobro skupini, udeleženka iz Ljubljane.
Ciljati moramo na nebesa, ne na vice, ker nam sicer lahko spodleti in pademo nekaj stopnic nižje (pekel).
Lepo preživet vikend blizu Bogu, bratom in sestram v Bogu.
Boga lahko ljubim na različne načine v vsakem sočloveku in v bližnjem.