Od 13. do 15. marca smo organizirali in vodili letošnje prve duhovne vaje za zakonce z naslovom Koraki do boljšega zakona. Imeli smo dva čudovita sončna dneva, ki sta bila tudi duhovno bogata in upamo, da bodo zakonci, ki so se jih udeležili lahko iz njih še dolgo črpali moč in pogum za njihov zakon. Naše duhovne vaje ne bi uspele brez sester Frančiškank, ki so poskrbele za vsako našo potrebo in bratov frančiškanov, ki so nam pomagali s spovedjo in sveto mašo pri kateri je p. Silvin opravil ponovitev poročnih obljub za zakonce.
Odmevi…
Po dolgih letih sva se odločila, da greva z zakonsko skupino na duhovne vaje. Nisva vedela, kaj naju čaka, zato sva se kar težko podala na pot. Ob toplem sprejemu na Brezjah pri sestrah se nama je že odvalil prvi kamen. Z zanimanjem sva se nato vključila in ugotovila, da sva nad samim programom presenečena. Teme so bile lepo razporejene in so se nadgrajevale, midva pa sva imela veliko časa tudi za naju. Ni nama bila gospodar ura, okoli naju ni bilo otrok Bila sva sama. Imela sva čas, ki je bil najin. Ob sprehodih, kjer sva uživala, sva se pogovarjala o temi, ki nama je bila prej predstavljena. Bog nam je namenil čudovit konec tedna, tako v naravi, kot v odnosu med nama. Domov sva prišla bogatejša za mnogo izkušenj. Želiva si še ponoviti tak konec tedna.
Brigita in Dušan
Duhovne vaje na Brezjah so bile za naju »pot miru« k spoznavanju, kakšna zakonca in kakšna družina želimo biti in kaj lahko zato narediva boljše.
»Koraki do boljšega zakona« je bil naslov duhovnih vaj, ki je v lepih sočnih dneh pod še zasneženimi vršaci veljal tudi v dejanskem pomenu besede. V pogovorih po predavanjih, ki so naju vzpodbudila k razmišljanju, sva poskušala postavljati nove in popravljati stare smerokaze. Ob tem sva se veselila božje velikodušnosti – miru, topline, drobnih rožic na čudovitih sprehodih, najinega odnosa, prijateljske naklonjenosti ostalih zakoncev, vnetih voditeljev in zvona cerkve Marije Pomagaj. Od ranega jutra do poznega večera je zvon pel o navzočnosti Marije, h kateri so se in se zatekajo mnogi. In Marija posluša vse prošnje in posluša vse zahvale. Oh, zdelo se nama je, da se smehlja.
Alenka in Peter
Po dolgem času niso bili najini le ukradeni trenutki, zase sva imela celo razkošje časa. Najin pogovor ni bil podrejen vsakodnevni logistiki, temveč sva uspela ubesediti svoja čutenja, analizirati svoja doživljanja, svojo vlogo v družini, odnos do otrok in svoj odnos do Boga. Upočasnila sva čas in napolnil naju je mir ter prevzela božja bližina.
Darja in Aljoša
Po vrnitvi iz zakonskega duhovnega vikenda čutiva novo moč in pogum. Zdaj zopet veva, da je pogoj za najino srečo in srečo cele družine pogovor, pa molitev in odpuščanje. Da je zgled tisti, ki vleče. Zopet veva, da naju Bog, če se odpoveva rutini in zbereva pogum za pot, ki nama jo nevsiljivo kaže, nagradi z obilo drobnih sreč. Zdaj veva, da si še vedno z nama.
Spreminjala bi svet ali pa še raje – preselila bi se na Brezje v Marijin objem, pod mogočne vršace in v miren dan. A tega ne moreva
Lahko pa vsak dan košček teh Brezij preseliva v najin dom in na najino pot. Tako lahko v bližnjem hribu prepoznava s soncem ožarjene zasnežene gore, v divjem tempu oazo za počitek in v srcu iskreno srečo in hvaležnost za vse dobro, s čimer naju Bog obdarja.
Manja in Damči
Hvala za govore in slike - oboje bo lep spomin na prečudovit vikend in duhovne vaje v Brezju! Mojca in Aljaž