Zame je bila letošnja konferenca v Ljubljani nekaj posebnega, saj sem malce prispevala tudi k sami organizaciji dogodka. Poskrbela za dobro počutje nekaterih nastopajočih, bila aktivna v plesni točki in predstavitvi naše ljubke Slovenije in morda še najpomembneje, šla sem po čebulo za kruhke z zaseko. Zakaj se mi zdi to pomembno? Ker sem dobesedno fizično doživela velik val veselja, ko sem ugotovila med pripravami na Food Fest, da bi lahko samoinciativno nekaj naredila v samem hipu dogajanja. Ta vzgib, ta želja, me je kakor po oblakih ponesla v trgovino. Delati majhne stvari z veliko ljubezni; za to gre v življenju! In za neizpodbitno dejstvo, da smo ljudje bratje in sestre ne glede na barvo kože, nacijo, izobrazbo, stan ali kaj drugega. Tako lepo črno-belo pomešani smo kot ena velika družina delovali že na zemlji, kako lepo bo šele v nebesih. Bogu hvala za to izkušnjo, vsem organizatorjem pa iskrene čestitke!" Vesna
Od vsega se spomnim nekega celostnega vtisa s konference: da kot kristjani ne smemo spati, da je trud (lahko tudi težak) del našega življenja in da ga moramo z Bogom premagati, ne popustiti. Poklicani smo k svetosti, da lahko darujemo (hudo) trpljenje Bogu in pride ven nekaj zelo zelo lepega, če ostanemo z Njim.
Izpostavitev Najsvetejšega je bilo seveda nekaj posebnega kot vedno in je dogodek, ki sem si ga najbolj zapomnil s konference zaradi milosti, ki sem jo lahko čutil ob Jezusu. Njegovo milost, Ljubezen. Urban
Meni je bilo zelo všeč, da je del kongresa vseboval temo, da smo bojevniki. To so različne države prikazale preko kostumov aztekov, vikingov, špartancev, mušketirjev, vitezov in samurajev na uvodni kreativni predstavitvi držav ob začetku kongresa. Vsak dan je pred nami nov izziv, podajamo se v nov boj med dobrim in zlim, sprejemati moramo odločitve, ki bodo prinesle več dobrega na svet, upirati se moramo slabemu in ne pustiti, da nas teža slabih stvari, ki se nam dogajajo, zlomi. V tem boju pa nismo sami, ampak nam Bog daje svojo moč, da delamo dobro in širimo Božje kraljestvo na zemlji. Zdi se mi, da bolj ko se zavedamo tega nevidnega boja, lažje nam je v življenju. Vemo namreč, da se nas zlo vedno trudi premagati, mi pa se mu ne nočemo pustiti, ampak se mu lahko z Božjo pomočjo upremo. Kristina
Kongres CFC FFL, ki smo ga organizirali konec septembra v Ljubljani je imel zame bolj organizacijski pomen, kot pa duhovni dogodek našega gibanja. Večino časa sem bil vpet v dogajanje “za odrom”. Tako, da nisem imel veliko priložnosti sodelovati pri programu. Kljub temu se je našlo kar nekaj utrinkov, ki ti dajo misliti. Imel sem priložnost slišati, kako je oče Francis Gustillio na podlagi ikone, ki jo je naslikal Andrei Rubljev razložil, kaj je slikar želel s to ikono povedati. Nadalje pa je predstavil delovanje Sv. Duha – to je Bog, ki je v nas in je Bog, ki daje življenje. Imel sem priložnost daljšega klepeta z Ligayo Accosta, ki mi je malo bolj obširno predstavila svoje poslanstvo – res pogumna žena, ki deluje po navdihu Sv. Duha. Tudi z očetom Shennan Boquet-om, ki je direktor HLI sem imel možnost daljšega druženja in pogovora. Res bi bilo vredno, da bi ga slišalo čim več ljudi, ker ob njegovi argumentaciji propadejo vsi puhli napadi na vrednote družine. Pravzaprav sem imel zaradi svoje organizacijske vloge izjemno priložnost in imel “svoje privatno” izobraževanje dveh izjemnih ljudi, ki sta nam ostalim ljudem lahko za vzgled. Boris.
Na konferenci se me je najbolj dotaknil video o mučencu, ki je trpel zato, ker je želel brati in imeti sv. Pismo. Čudi me, da so danes po svetu ljudje pod pritiski oblasti samo zaradi tega, ker so kristjani. Globoko se me je osebno dotaknila adoracija pred Najsvetejšim in dotik vlečke. Čutil sem moč notranjega ozdravljenja, kakor žena ki se je dotaknila Njegove obleke. Čutil sem, da mi Jezus odpušča. Dotaknilo se me je tudi pričevanje Fr. Shennan Boquet-ja. Robi
